Branje nas spremlja na vsakem koraku, je zelo pomembna življenjska veščina. Pomislimo, kolikokrat dnevno in katera pisna sporočila beremo – elektronska sporočila, vozni red, navodila za uporabo, sestavine na izdelkih … Bralna pismenost je, tako za otroke kot tudi odrasle, bistvena za uspešnost v današnji družbi.
Otroku branje koristi, saj spodbuja njegov vsestranski razvoj. Branje spodbuja kreativnost, vedoželjnost, domišljijo, razvija jezikovne sposobnosti, empatijo, vpliva na kasnejši učni uspeh. Starši svojim otrokom že v otroštvu z družinskim branjem odkrivajo bogastvo pisane besede, kar vpliva na razvoj bralne pismenosti in bralno kulturo v odraslem obdobju. Ob vstopu v šolo imajo učenci različne bralne izkušnje ter posledično različen odnos do knjig in branja. Nekateri otroci se s knjižnico spoznajo šele, ko prestopijo prag šole, zato se šolski knjižničarji trudimo, da v svet branja pritegnemo otroke, ki v predšolski dobi niso bili deležni družinskega branja ali obiskovanja knjižnic, iščemo pa tudi načine, s katerimi bomo k branju pritegnili tudi otroke 2. in 3. triade. Ne smemo pozabiti tudi na odrasle – starše, stare starše – ki so prvi zgled mlajšim. Še posebej v tistih šolah, kjer je bralna kultura slabo razvita, in na podeželju, kjer uporabniki težje dostopajo do knjižnic, je pomembno, da šolska in splošna knjižnica združita moči in z različnimi motivacijskimi oblikami vključujeta učence v načrtovanje dejavnosti ter promovirata branje kot vrednoto.
